Nehal sem govoriti sposobne besede, kot je 'noro'-tukaj je tisto, kar sem odkril

Ta čudnost ima posledice za življenje zunaj kliničnih okolj. Invalidi so plačani manj, imajo manj dostopa do visokega šolstva, večja je verjetnost, da jih policija ubije in jih pogosto vidijo kot družbene obveznosti, ki izčrpajo vire. Besede, ki jih uporabljamo, vplivajo na to, kako dojemamo svet okoli nas, in pomagamo normalizirati sistemsko zatiranje s priložnostno surovostjo našega vsakdanjega jezika.

Redno sem uporabljal besede, kot so "noro", "neumno", "histerično", "idiot". Moj terapevt bi pogosto poudaril, kako pogosto sem jih uporabljal za omalovaževanje. In vedno so delali, vedno in znova: kako sem govoril in o sebi, je bilo dejanje samopotljivosti in način, da si pritrdim krivdo, ko gredo stvari narobe. Odločitev za odstranitev sposobnosti iz mojega besedišča me je zavedala, kako neljuba sem bila sebi in drugim-in kako je potrebno, da se vsi ustavimo.

Aktivno delam na odstranjevanju sposobnosti iz svojega besedišča in nisem vedno uspešen. Tako enostavno je nekaj ali nekoga (tudi jaz) zavrniti kot "noro" ali "noro". Tudi nekateri moji najbolj obzirni, empatični, vključujoči prijatelji jih bodo občasno uporabljali in jih prosili, naj ponovno ocenijo svoje besedne izbire, lahko ustvarijo trenje. Toda vsaka malenkost pomaga in pogovori o jeziku so ključnega pomena, da nas premikajo k bolj razumevanju, sočutni in vključujoči družbi. Ker na koncu uporaba teh besed tako neprevidno ustvarja le več bolečin, napačnih informacij in trpljenja, ki ne potrebujejo, ko je dejanje preprosto živega že tako zapleteno.

Moje izkušnje omejujejo moje razumevanje bolečine in bolečine, ki jo povzroča sposobnost jezika-invalidnost je miselna, ne fizična in nekaj, kar sem pogosto lahko skrival. Drugi ne morejo odpraviti svoje invalidnosti, in kar je še pomembneje, tega nikomur ne bi smel storiti. Nikomur ne bi smeli skriti, koga naj se izognejo stigmi, sramu in marginalizaciji samo zato, ker so v posameznem razmišljanju ukoreninjene medicinske in družbene pristranskosti. Spreminjanje mojega jezika ne bo razveljavilo sistemskih ovir, s katerimi se soočajo invalidi, vendar je začetek v varnejše, bolj pravičnemu svetu.